Radio Študent, 11. februar 2015 ― Ko je nekoč receptor v hotelu vprašal gosta, ali želi spati v prazni ali polni postelji, ga je posredno zanimalo, ali želi plačati tudi za erotične usluge ali ne. Pridobivanje dela preko postelje, ali vsaj sklepanje poslov v njej, so jezikovne fraze, kjer postelja predvsem označuje človeške odnose in ne oblikovalskega objekta. Izhajajoč iz postelje kot metafore človeškega stanja, jo razstava Nespečnost. Postelje v zgodovini in sodobni umetnosti (Sleepless. Beds in History and Contemporary Art) jemlje kot oder rojstva, ljubezni, bolezni, smrti, osamljenosti, nasilja in zgodovinskih trenutkov. Treba je opomniti, da je pred vsega nekaj meseci bila na ogled tematsko podobna razstava Stoletje postelje (The Century of Bed) v sklopu Vienna art faira. Projekt je zbral nekaj kustosov ali kustosinj, med njimi tudi Alenko Gregorič, kustosinjo Mestne Galerije. Razstavi sta k isti temi pristopali iz povsem različnih kotov, saj The Century of Bed posteljo razume kot mesto prekernega dela, mesto prekrivanja posla in prostega časa, privatnega in javnega, samote in digitalne izpostavljenosti. Novo odprta razstava Nespečnost. Postelje v zgodovini in sodobni umetnosti prav tako razpravo povsem zanemari in raje koncipira dovolj obče tematske predale, s čimer pušča zelo malo prostora za drugačen pristop k razmisleku pomena postelje. Mogoče je razlog za tak pristop dejstvo, da je razstava prirejena v muzeju 21. stoletja, instituciji, ki želi biti avantgardna, a vendar dovolj dostopna širši publiki. Muzej 21. stoletja je del muzejskega kompleksa Belvedera in je mišljen kot mesto umetniške produkcije, recepcije in refleksije s fokusom na lokalne umetniške prakse dvajsetega in enaindvajsetega stoletja znotraj mednarodnega konteksta. Čeprav muzej poudarja raziskavo kot mesto diskurza, nestrinjanja in eksperimenta, je na razstavi izpostavljen reprezentativni karakter posameznih del in ne njihova vsebina. Takšen je tudi prvi stavek uvodnega teksta, ki poudari, kako bed-in akcij